Življenjepis

1
Ivan Tul se je rodil 2. julija1877 v ugledni kmečki družini – pri Gućetovih. Poslali so ga v gimnazijo v Trst. Da so bili stroški manjši, je stanoval v škofijskem konviktu v ulici »della Cattedrale« (1890-98). Po maturi je stopil v centralno semenišče v Gorici (1898-1902) in bil posvečen 14. julija1901, torej pred zaključkom študijev. Služboval je najprej en mesec kot kaplan v Predloki, od septembra 1902 pa je bil začasni prefekt v škofijskem konviktu, nato tajnik novega tržaškega škofa Frančiška Nagla do 1906 in kaplan pri Novem sv. Antonu. Potem je študiral na Dunaju(1910-12) in doktoriral 1913.

V goriškem semenišču je poučeval moralno teologijo že leta 1912 kot suplent, 1914 pa je postal redni profesor. Začela se je prva svetovna vojna in dr. Tul je služil kot mornariški kurat v Pulju (1914-18). V tej službi je moral spremljati na morišče Nazaria Saura. Ko je obsojenec vzklikal iredentistična gesla Italiji, ga je duhovnik Tul skušal preglasiti z glasno molitvijo. Zato so mu italijanski nacionalisti hudo zamerili, da so mu pozneje povzročali določene težave v službi.
Od leta1922 do upokojitve 1947 je poučeval v semenišču v Gorici moralko, cerkveno umetnost in deželne jezike (slovenščino, hrvaščino in italijanščino). Od leta1923 je bil spiritual, vendar je moral na fašistično zahtevo to službo zapustiti in se tudi izseliti iz semenišča. Od tedaj je bival pri usmiljenih bratih v Gorici, kjer je bil nekaj let dušni pastir za bolnike. Tedaj je opravljal tudi službe prosinodalnega izpraševalca, škofijskega cenzorja in asesorja cerkvenega sodišča. Od leta1936 je bil monsinjor. Zadnja leta ga je mučil sklepni revmatizem, da je bil dolgo priklenjen na posteljo. Umrl je 26. januarja 1959 in je pokopan na mačkoljanskem pokopališču, kjer počiva ob svojih starših in drugih bližnjih sorodnikih.