Leto 2008 smo Mačkoljani v celoti posvetili sorojaku dr. Ivanu Tulu, večstransko zaslužnemu Slovencu, možu, ki je tudi veliko pisal. Tako je napisal in izdal tudi osemnajst knjižic z vsebino majniških šmarnic. Od teh so nam bile v maju 2008 na razpolago knjižice z naslovi: Evharistične šmarnice, Mati Stvarnikova, Morska zvezda, Kraljica angelov in Iz stolpa sem mi zvon doni.

Šmarnično pobožnost s šmarničnim branjem smo že od 1. maja dalje opravljali dnevno ob večernih urah, ob nedeljah pa le branje namesto pridige med mašo. Verniki, kateri smo redno ves mesec prihajali k šmarnicam, smo seveda predvsem častili našo skupno nebeško Mater Marijo, a tudi spoznavali od nas preveč pozabljenega dr. Ivana Tula, pisca drobnih knjižic z bogato šmarnično vsebino.

Posamezni primeri teh so sledeči:

1. dan - Molitev pred premišljevanjem (Evharistične šmarnice)

Preblažena Devica Marija, božja in naša Mati! V tvoji družbi prihajamo pred tvojega božjega Sina, ki je naš Zveličar in naš brat.
Izprosi nam, ljuba Mati, milost, da ga bomo s tvojo pomočjo tako počastili, kakor ga le bomo mogli. Sveti duh je tebe ob učlovečitvi božje Besede navdihnil z zvišenim slavospevom, katerega si izrazila, ko si prišla obiskat svojo sorodnico Elizabeto z navdušenjem in hvaležnostjo, s ponižnostjo in gorečnostjo: “Poveličuj, duša, mojega Gospoda!”
Tudi mi hočemo poveličevati Gospoda Jezusa Kristusa, navzočega v tabernaklju pod podobo kruha. Pripoznamo njegovo božjo in človeško naravo v eni sami božji osebi. Zato ga ponižno molimo in spričujemo svojo popolno odvisnost od njega.
Vse je bilo po njem ustvarjeno, vse je bilo po njem po padcu človeškega rodu popravljeno.
Čast in slava Jezusu Kristusu, sinu božjemu, Odrešeniku človeškega rodu.
Vse stvarstvo daje čast Stvarniku, vsaka stvar po svoji naravi, a največje veselje ima Stvarnik nad češčenjem, ki mu ga dajejo razumna bitja, angeli in ljudje.
Neštevilne množice vseh angelskih zborov so zastopane pred Najsvetejšem in ga molijo po svojih izrednih močeh.
Edino razumno vidno bitje, ki združuje snov in duha, pa je človek, smo mi, ki se pridružujemo angelom in kličemo z njimi: Svet, svet, svet si ti, Gospod, Bog nebesnih čet. Nebo in zemlja sta polna tvoje slave. Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. Slava na višavah.
S preblaženo Devico Marijo prihajamo pred tabernakelj, da se z njo primerno zahvalimo za vse dobrote, ki smo jih od Boga prejeli. Največja dobrota je on sam, ki se nam daje v Najsvetejšem zakramentu z dušno hrano.
Kdo more popisati, kdo more izraziti, kdo more pojmovati, koliko dobrot je Bog ljudem izkazal in jih še vedno izkazuje.
O Marija, posreduj pri svetem Duhu, da nas razsvetli, kako naj se Bogu za prejete dobrote zahvalimo.
Vse stvarstvo je Bog namenil za človeka. Le za človeka je poslal Bog na svet svojega edinorojenega Sina, ki je postal človek, da zopet k sebi zbliža od Boga oddaljenega človeka.
Neštetokrat je človek z grehom vse milosti in dobrote zapravil in neštetokrat mu Bog podeljuje možnost, da si zopet pridobi, kar je zgubil.
S preblaženo Devico Marijo hočemo dati Bogu zadoščenje za vso nečast, ki so mu jo do zdaj povzročili vsi ljudje.
Z dobrimi deli hočemo popraviti, kar smo zgrešili mi in kar so zgrešili naši bratje in sestre.
Zato prosimo preljubo Devico Marijo, da nam pomaga do takega zadoščenja, ki bo Bogu prijetno in bo nagnilo božje usmiljenje na še večje milosti za tiste, ki so mu do zdaj nasprotovali in mu še nasprotujejo.
Združujmo se v vedno številnejše moči za vrste božjega češčenja. Amen.

5. dan - Stvarnik je sam od sebe (Mati Stvarnikova)

O nobeni stvari ne moremo trditi, da je sama od sebe. Ne angeli ne ljudje ne ostale stvari nimajo te popolnosti, ki je lastna edino le Bogu, Stvarniku. On je dal, daje in bo dajal vsem stvarem postanek in obstanek. On vodi vse stvari k cilju, ki ga jim je postavil. Vse stvari so torej odvisne od Boga v postanku, razvoju in cilju. Kako velik je Stvarnik, kako mogočen, kako popoln! Vso svojo veličino, vso svojo mogočnost, vso svojo popolnost jemlje le iz samega sebe in to od vekomaj in neprenehoma in na veke. V njem se nič ne menja, nič ne izpopolnjuje, vse je od vekomaj izpopolnjeno in dovršeno. Menjavajo se le stvari, katerim je od vekomaj določil, da bodo ob gotovem času nastopile in sledile njegovim postavam.
Prav gotovo je, da nekoč ni bilo ljudi na svetu. Bog je ustvaril prve starše in od njih je ves človeški rod. Odvisen je od Boga. Prav tako je gotovo, da nekoč ni bilo ne živali ne rastlin na svetu. Nastale so na povelje vsemogočne božje volje in zato so odvisne od njega. Pa tudi ostale stvari, rudnine in kovine, voda in zrak in vse, kar je na svetu, in svet sam je nastal po Stvarnikovi volji.
Sonce in luna, zvezde premičnice in nepremičnice, vse je od Boga ustvarjeno, vse od njega odvisno. A vse je ustvarjeno zaradi človeka.
Človek torej, ki je krona vsega stvarstva, more in mora uporabljati vse ustvarjene stvari po zakonih, ki mu jih je Bog dal. Še celo angele, ki so po svoji naravi višji od človeka, je Bog odločil ljudem v varstvo in pomoč, da nas vodijo h končnemu cilju. In ta cilj je sam Bog. On hoče, da ga človek spoznava, ljubi, mu služi in tako na tem svetu časti, da ga bo mogel tudi v večnosti častiti in ljubiti.
 Zavedajmo se svoje popolne, trajne in vsestranske odvisnosti od Boga! Izkazujmo mu dolžno čast in hrepenimo po večni združitvi z njim.
Preblažena Devica Marija se imenuje Mati Stvarnikova, ker je Mati Jezusa kristusa, ki je pravi Bog in pravi človek. Edinorojeni Sin božji, druga božja oseba, je hotel postati človek. Hotel je postati odvisen od deviške Matere Marije in njej pokoren. O nadvse velika čast Marije Device! Mati Stvarnikova, prosi za nas.

18. dan - Ladja se vrača v pristan (Morska zvezda)

Kdor je na obali ali pomolu videl ljudi, ki čakajo na svojce, kateri se vračajo z ladjo domov, je opazil, kako nestrpno pogledujejo, ali se ladja že vidi.
Čim bolj od daleč se ladje bližajo obali, tem večje je zanimanje zanje. Čim večje so bile nevarnosti, ki jih je ladja prestala, tem večje je naše koprnenje po junaških osebah. Čim večja je negotovost o usodi nam ljubih oseb, tem hujši je nemir v naših srcih. Čim daljši je čas, ki nas je ločil od naših najdražjih, tem močnejše je naše čustvovanje.
Kako veselo je svidenje, ako je kdo pred leti šel v svet iz svojih skromnih razmer z namenom, da si s pridnostjo in božjim blagoslovom pridobi pošteno premoženje - in se mu je ta želja izpolnila! Tako upa po svoji vrnitvi položiti temelj svoji tihi družinski sreči v lastni domovini in preživeti svoje dni v krogu svojih najdražjih oseb.
Predragi v Gospodu. Ladja našega življenja bo prispela v pristan večnosti. Koliko neviht je morala prestati, koliko ran preboleti in končno se bo usidrala tamkaj za vedno. Čakali bodo na to našo ladjo vsi, ki so pred nami bili tjakaj odpluli. Prišle bodo za nami vse ladje, ki smo jih bili pustili še na morju tega sveta. Morda so komaj razvile svoja jadra, morda so že daleč odplule, morda so se polomile, morda potopile. O kako važno je, da si nabiramo na vožnji po tem razburkanem morju življenja takih zakladov, ki jih ne bodo sneli ne rja ne molji. Kako nujno je, da skrbimo za zveličanje svojih duš in duš naših družin ter se potrudimo reševati tudi duše drugih ljudi.
Ko bo dospela naša ladja življenja s tako dragocenimi zakladi v večnost, nas bo vesela in ljubeznipolna sprejela naša nebeška Mati, Morska Zvezda Marija in nas spremila k skupnemu nebeškemu Očetu z vsemi našimi najdražjimi osebami, da bomo vekomaj srečni.
K temu naj pripomorejo tudi morske šmarnice. Amen.

24. dan – Angeli in Kristusovo trpljenje ( Kraljica Angelov)

Angel Gabrijel je oznanil Jezusovo rojstvo Mariji Devici in potem Jožefu. Angeli so prepevali novorojenemu Kralju, božjemu Detetu slavo. Angel je opozoril pastirje na veseli dogodek prihoda Odrešenikovega. Angel je Jožefu velel, da zbeži z Marijo in z Jezusom v Egipt in da se iz njega vrne v svojo domovino in se nastani v Nazaretu. Angel je gotovo vodil tri modre do Jezusa in jih spremljal po drugi poti v njihovo domovino. Angeli so Jezusu stregli, ko je prestal post in sijajno zmagal hudobnega duha. Molili so ga in mu brez dvoma preskrbeli hrane.
Zveličar sam je rekel Petru, ki ga je z mečem hotel braniti v tisti noči, ko so prišli sovražniki, da ga ujamejo: »Ali misliš, da ne bi mogel prositi svojega Očeta in bi mi takoj poslal več kot dvanajst legij angelov?« Angelske legije so mu bile tedaj na razpolago. Čakale so na migljaj Očeta ali Sina, a ker je naš božji Zveličar hotel popolnoma prostovoljno trpeti, se je ti pomoči kot človek odpovedal.
Le enkrat se je zgodila izjema in to nam v premislek in v zaupanje. Bilo je na Oljski gori. Velika žalost in potrtost se je polastila duše Zveličarjeve.Imel je s seboj svoje in od teh si je bil izbral za svojo neposredno bližino najljubše tri – Petra, Jakoba in Janeza. Toda od teh ni imel nikake tolažbe. Sami utrujeni in potrti so zadremali in večkrat jih je Jezus prebujal in bodril k molitvi in čuječnosti, a vedno in vedno je šibka človeška narava podlegala. Jezus se je obrnil do svojega nebeškega Očeta in molil večkrat tisto molitev: »Moj Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« Nato se mu je prikazal a n g e l z nebes in ga krepčal.
Z velikim začudenjem so zrli angeli na Trpljenje Odrešenikovo in z velikim občudovanjem so strmeli v njegovo udanost v voljo Nebeškega Očeta. Gledali so tudi udanost njegove deviške Matere in svoje kraljice Preblažene Device Marije in se klanjali obema z ogorčenjem nad grehom, ki je to trpljenje zakrivil.



29. dan – Zdravamarijo zvoni (Iz stolpa sem mi zvon doni)

 Jutranjo Zdravamarijo zvoni.
Zvezde ugašajo, vrhovi gora se rdečijo, tema pojema in zora se budi. Čas je za prvo zvonjenje angelskega pozdrava. Kako se ga veselijo popotniki, kako željno ga pričakujejo bolniki in zdravim je klic, da vstanejo na svoje dnevno delo, ki ga pa morajo posvetiti z molitvijo angelskega češčenja.
Navadno se ob tem času še nahajamo doma, v svojem stanovanju, v svoji sobi, kot se je nahajala preblažena Devica Marija takrat, ko je prva zaslišala pozdrav, ki ga je presveta Trojica zanjo sestavila v nebesih in ji ga izročila po nadangelu Gabrijelu: - Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj... Molimo pobožno molitev angelovega pozdrava.

Ko sonce opoldne najvišje stoji, nam zvonovi dajo znamenje, da se spomnimo nebeške Kraljice, ki nam je prinesla božje sonce pravice.
Opoldne pretrgajo vsi ljudje z delom, da se nekoliko odpočijejo in s hrano podkrepijo. Ta odmor napoveduje opoldansko zvonjenje angelskega češčenja. Ne smemo ga preslišati in ostati brez molitve.
Kakor se sonce od jutra do poldne dviga vedno više in tu dosega svoj višek, da potem zopet pada in se končno skrije, podobna je doba človeškega življenja. Zato je opravičeno, da začenjamo dan in življenje, ga nadaljujemo in srečno dovršimo s češčenjem svoje nebeške Matere, ki nas spremlja vse življenje z izredno ljubeznijo in s posebnim varstvom.

Večerni pozdrav nas znova vabi k češčenju Matere božje.
Sonce je zašlo, najvišji vrhovi so zablesteli še enkrat v njegovem svitu in mrak se je začel širiti že čez hribe in ravni. Dnevna svetloba, ki nam je omogočila delo, je nam odpovedala in nastopil je čas, da se vsi, ki ne delajo doma, vračajo domov. In tudi kdor doma dela, delo za trenutek odloži in vsa družina se zopet zadovoljno zbere. Pastirji ženejo svoje črede domov, kmetje in delavci se s polja, s travnikov in tovarn ali delavnic vračajo v svoj ljubljeni dom.
Resni in slovesni, pa tudi veseli so ti trenutki in zato se oglasi v čast Materi božji primerno zvonjenje in hvaležna molitev: Angel Gospodov je oznanil Mariji...