Nabožni pisatelj in pesnik

3

Profesor Martin Jevnikar piše v Koledarju GMD 1990 o dr. Ivanu Tulu sledeče:

»Med slovenske verske in nabožne pisce se je dr. Ivan Tul zapisal z debelimi črkami. Ni pa še dobil tisega priznanja in mesta, ki si ga je zaslužil. Zgodaj je spoznal, da je v modernih časih tiskana beseda zelo važno orodje in orožje za obrambo vere in resnice pa tudi slovenskega jezika in narodne zavesti. In ker je bil teološko izredno izobražen in razgledan ter v stalnem stiku z bogoslovci, duhovniki in verniki, se je posvetil predvsem nabožnemu slovstvu. Bil pa je tako skromen in ponižen, da se v večini knjig ni podpisal s pravim imenom, ampak samo ''duhovnik tržaške škofije''. Pri več knjigah je izpustil tudi letnico izida, ker je bila zanj važna samo vsebina. Pomembno je tudi, da je večino knjig sam založil, ker ni bilo primernih založb.«













Knjižna dela dr. Ivana Tula so:

V prozi
Ricmanje - Založil Novi list v Trstu 1904 (opis ricmanjske cerkvene afere)
Ples - Izdal in založil Družinski prijatelj v Trstu 1906 (knjiga je doživela še dva ponatisa).
Sveti Socerb - Izdal v samozaložbi v Trstu 1909 ( življenje, jama in grad sv. Socerba)
Več molitvenikov - ( mašne molitve in litanije)
Šmarnice - Kraljica cvetlic 1908
Kraljica vernih duš 1931
Zdravje bolnikov 1933
Kraljica duhovnikov 1939
Zvezde vodnice za fante in može 1940
Šopek cvetlični za naše žene in naša dekleta 1947
Kraljica duhovnih vaj in svetega misijona 1951
Kraljica angelov 1953
Mati stvarnikova 1953
Morska zvezda 1953
Nevesta sv. Jožefa 1953
Lilije 1954
Sveta Cerkev naša mati 1954
Evharistične šmarnice 1955
Iz stolpa sem mi zvon doni 1955
Mati Odrešenikova 1955
Nevesta sv. Duha 1955
Pasijonke 1955

V vezani besedi
Rožmarin in cipresa - To je izbor pesmi religiozne in izpovedne vsebine (1955). O njih pravi avtor Ivan Tul takole:
»Rožmarin in cipresa sta rastla in uspela s Šmarnicami. Zato ni čudno, da dehtita po Šmarnicah. Namen Šmarnic je v obliki priljubljenega češčenja Marijnega nuditi vernikom vedno globje poznavanje verskih in krščansko nravnih resnic, da vzljubijo ta božji dar in svoje življenje po njem uravnavajo in svoj zadnji namen (zveličanje) dosežejo. /../ Bodi rožmarin slika in vsebina našega zemeljskega življenja v vseh dobah in borbah, v vseh preizkušnjah in zmagah, v vseh čednostih in upanjih. Cipresa pa je začetek večnega življenja, plačil za trude in napore, veselje, ki ne mine, mir, ki ga nič več ne kali, ne kazi nezgoda, strah, bolest, ločitev, smrt in zlasti od božje ljubezni za človeka namenjeno večno zveličanje v družbi Boga in Matere božje, vseh angelov in svetnikov, vseh najboljšh božjega gledanja vrednih oseb.«