%){kind=logo}
Tako je v vezani besedi dr. Ivan Tul opisal važne trenutke svojega življenja:
I
(V prvi gimnaziji 1890-1891)
Dolga, težka pot do cilja
ljubi deček, čaka te,
toda, dragi Bog pošilja
milosti nebroj za vse.
II
(Zrelostni izpit z odliko 1898)
Preizkušen od težav
bil doplul sem v ta pristan.
Kar ureja Bog, je prav,
Njemu slavo poj, zemljan.
III
Prvo sv. obhajilo na novi maši ( v Ospu, 21. julija 1901)
Ko je v naši fari bilo
prvo sveto obhajilo,
moje nove maše dan
bil je moj še praznovan.
Mlada četa je prejela
dečkov in deklic vesela
Jezusa za prvi krat
in med njimi še moj brat.
/.../
IV
Zlatomašnikova molitev (Uglasbil Vinko Vodopivec)
Ob moji maši zlati.
preljuba moja Mati,
kipi nebroj prošnja
gor k tebi do neba:
najlepšo, glej, zahvalo
srce bo tvoje dalo
Bogu za milost to,
ki je duhovništvo.
/.../
V
Hrepenenje po večnem svetišču
Ob vernikov Hozani
in s starši mi ob strani
obdan pred pol stoletja
od svežih šopkov cvetja
sem stopal pred oltar
na prvi mašni dar.
Najbližji moji svatje
so sestra, svak in bratje
v poplnosti radosti
se veselili z gosti
na ta presrečni dan
željno pričakovan.
/.../
Najlepšega spomina
domača je družina
se v večnost preselila
in samega pustila.
Tam čaka zdaj na me,
gotovo dolgo ne.
/../
In še te pesmice iz zbirke Rožmarin in cipresa:
I
Mater božjo in Devic Devico
Z nami sveti angeli časte.
Njo nebes pozdravljajo Kraljico,
Dostojanstva nje se vesele.
Vzvišeni so angeli nad nami,
bolj kot mi zato jo ljubijo.
Toda v Nje češčenju nismo sami,
Vselej radi nam pomagajo.
/.../
II
Marija, angelska Kraljica,
Poglej na nas otroke svoje
in bodi naša pomočnica,
ko bijemo pretežke boje,
da končna zmaga tvoja bo,
ko k tebi pridemo v nebo.
III
Rajski ti pozdrav prinaša
sel, nadangel Gabrijel.
Vredna si ga Mati naša,
tega ves je svet vesel.
V boju za nebo nas vodi, zmagoslavni Mihael.
Ti Kraljica mila bodi, pomočnica vseh dežel.
Na povelje tvoje nosi nam zdravila Rafael.
O, Marija, ti izprosi milosti najboljši del.
/.../
IV
Angelu slovenskega naroda
Ko se narod naš bil ločil od družine skupne je
in za pota se odločil prosta, svoja lastna je,
mu je Bog dal angela, da ga vedno ščitil je.
Ob velikem seljevanju iz nekdanji krajev že,
v miru, kakor v vojskovanju za planine in morje,
angel ta je spremljal ga in ohranil čilega.
Mnogo moral je prestati od močnejših še rodov
in mu bilo se je bati večnih, suženjskih okov.
A mogočni angel je sile te premagal vse.
Narodu največja sreča z vero zablestela je
in prosveta z njo cveteča zdaj se zanj začela je.
Angel se je veselil, ko naš rod se je krstil.
Bog ohrani domovino, kjer še biva verni rod.
Kot mu ščitil je davnino, naj ga še ohrani tod.
Angel mu ob strani stoj, ko besni krivični boj.
Po tej borbi pa prestani naj ga sprejme rajski dom,
kjer se lek bo našel rani, ko preneha boj in grom.
Tja naš angel vodi nas vsako dobo, vsaki čas.
